
Zakaj ne smemo zavreči hrane?
Povzetek projekta
V ti akciji učenci spoznajo strategije proti odpadni hrani in kako jih uvesti v vsakdanje življenje.
Učni rezultati
Učenci:
- razumejo problem odpadne hrane.
- znajo razložiti povezavo med proizvodnjo hrane in porabo virov,
- razumejo, da odpadna hrana nastane zaradi neprimernega potrošniškega obnašanja in netrajnostnega okolja,
- se vprašajo kakšno je njihovo potrošniško obnašanje,
- navedejo več idej za bolj trajnostno obnašanje,
- raziščejo in ocenijo iniciative za bolj trajnostno potrošnjo,
- razmislijo o prednostih in slabostih predpisov glede kvalitete hrane (npr. porabiti do ali uporabno najmanj do)
Zahtevan čas
4 - 6 učnih enot
Orodja ali oprema
- hrana, ki je še užitna, a se jo pogosto zavrže (npr. je prešla rok uporabno najmanj do, sadje in zelenjava grdih oblik),
- plakati,
- svinčniki,
- računalnik in dostop do interneta,
- promocijski material iniciativ ali organizacij, ki pozivajo k zmanjšanju odpadne hrane.
Opis aktivnosti
Dejstva o odpadni hrani
Učenci naj preberejo Nekaj dejstev o odpadni hrani.
Problem odpadne hrane je poznan že nekaj časa, zato obstajajo številne iniciative, ki si prizadevajo za boljšo uporabo hrane. Učenci naj delajo v majhnih skupinah, vsaka od njih naj na spletu podrobneje pregleda eno od izbranih iniciativ:
- Foodsharing
- Food Banks
- TooGoodToGo
- The Good Food
- Food Fighters
Učenci naj povzamejo ključne informacije o iniciativah in v nekaj povedih napišejo, kaj delajo. Odgovorijo naj tudi na naslednja vprašanja:
- katerim ljudem ali organizacijam so namenjene pobude?
- kako ti ljudje ali organizacije ustvarijo odpadno hrano?
- kako iniciative zmanjšajo količino odpadne hrane?
- bi se taka iniciativa lahko pomagala še katerim drugim osebam ali organizacijam, ki zavržejo veliko hrane? Se spomnijo še katerega drugega področja, kamor bi se dalo prenesti tako iniciativo? Naj utemeljijo svoj izbor.
Opcijsko:
Učenci naj ugotovijo ali take ali podobne iniciative obstajajo tudi v njihovem kraju. Lahko se pozanimajo v trgovinah (supermarket, pekarna, restavracija, prodajalne hitre hrane), kaj se zgodi s hrano, ki je ne prodajo. Svoja opažanja naj zapišejo.
Zaključek
Vsaka skupina naj predstavi rezultate razredu.
Na tablo naj zapišejo kaj lahko posamezniki ali organizacije naredijo za zmanjšanje odpadne hrane.
Učenci naj ocenijo različne pristope in razmislijo o več vidikih:
- Kateri pristop je posebej učinkovit ?
- Kateri pristop je posebej enostavno uvesti?
- Pri uvedbi katerega pristopa so lahko ovire in katere so?
- Kaj lahko pomaga pri premagovanju ovir?
Učenci naj sedaj glasujejo za pristop, ki se jim zdi posebej uporaben za vsakdanjo rabo. Ugotovitve naj zapišejo na plakat.
Namigi kako uvesti temo v šolski kurikul
Predstavitev
Učitelj učencem pokaže različna živila, ki so užitna, čeprav se jih pogosto zavrže (mlečni izdelki, ki so prekoračili rok uporabnosti, sadje in zelenjava s pomanjkljivostmi).
Učenci naj povedo, katero hrano bi še pojedli. Učitelj naj na tablo nariše ponev in koš za odpadke, vanju pa naj učenci razvrščajo in vpisujejo živila. Okrog niju naj učenci vpisujejo razloge, zakaj so se tako odločili, podobno kot misleni vzorec.
Učitelj razloži, da je večina hrane, ki so jo učenci prinesli s seboj, še užitna in da je na žalost veliko pomotoma konča v smeteh.
Alternativa učenju v učilnici:
Razred naj se sprehodi po šoli in poišče ostanke hrane (ob klopeh, v smeteh, v kuhinji). Potem naj se pogovorijo, katera živila, od teh so še užitna.
Dodatne možnosti:
- Učenci nas ustvarijo letake z namigi, kako se izogniti odpadni hrani in presežno hrano raje razdeliti v šoli. Na spletni strani naj bodo učna gradiva.
- Učenci se pri lokalnih trgovcih pozanimajo kaj se zgodi s hrano, ki ostane. Razvijejo naj ideje, kako jo uporabiti.
- Učenci naj razvijejo poslovne ideje s katerimi bo mogoče zmanjšati odpadno hrano ali jo pametno drugače porabiti.
- Učenci naj preberejo različna gradiva npr. iz spletnih strani Evropske agencije za okolje, iz FAO in pripravijo infografike.
- Uporabijo naj The FoodWasteTracker iz FoodLabHome projekta, s katerim naj določijo vpliv, ki ga ima na podnebje odpadna hrana.
Dodatno gradivo za delo z učenci, da bodo cenili hrano in ustvarjali manj odpadne hrane:
Bordon T.,: Učno gradivo za ozaveščanje o izgubah hrane in odpadne hrane ter dvig prehranske pismenosti za prvo triado osnovne šole. Ljubljana: MKGP, 2024. Dostopno na: https://www.nasasuperhrana.si/projekti/spostujmo-hrano-spostujmo-planet/gradiva-in-povezave/izobrazevalne-vsebine/