Osnovna šola Antona Globočnika Postojna

Tehtanje odpadne hrane v OŠ Antona Globočnika Postojna V letošnjem šolskem letu smo z učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane, dvakrat tehtali zavrženo hrano pri dopoldanski malici in kosilu. Tehtanje je potekalo od ponedeljka do petka (5 dni). Izvajalci projekta so po šolskem zvočniku obveščali učence o količini odpadne hrane, ter jih spodbujali, naj svoj obrok pojedo do konca. Imeli smo zastavljen cilj in sicer, zmanjšati zavrženo hrano za 10 %, v primerjavi s prvim tehtanjem. Zavržene hrane je bilo pri malici manj kot pri kosilu, kljub temu, da je razdeljenih več obrokov, in sicer ca. 250 obrokov več. Prav tako so porcije za kosilo večje kot porcije za malico. Vseeno pa lahko sklepamo, da so učenci za malico bolj lačni kot za kosilo, saj glede na neuradne rezultate ankete o šolski prehrani za šol. leto. 2024/2025, redno zajtrkuje le 35 % anketirancev. Glede na ta podatek lahko zaključimo, da je šolska malica (ob 10 uri), za večino šolskih otrok, prvi obrok v dnevu. Skupno smo pri malici zavrgli 26 kg hrane, za kosilo pa 192 kg hrane. Pri prvem tehtanju smo za kosilo skupno zavrgli 28 kg hrane pri malici 177 kg hrane pri kosilu. Če naredimo primerjavo rezultatov lahko ugotovimo, da zastavljenega cilja nismo dosegli in zavržene hrane nismo zmanjšali za 10%. Pri samem tehtanju smo ugotovili, da ostane tudi veliko čiste hrane. Čista hrana ostane, kadar učenci nečesa ne marajo in nočejo jesti. Veliko je ostalo sadja. Na primer: v torek je ostalo 17,5 kg jabolk in v sredo 19,5 kg mandarin. V torek je prav tako ostalo 10 kg čistih makovih štručk. V splošnem smo ugotovili, da so učenci precej izbirčni. Raje so lačni, kot da posežejo po hrani, ki jim ne diši ali se jim je ne da jesti. Na srečo pa imamo tudi take učence, ki so zelo lačni in pridejo po dodatek v šolsko jedilnico, kjer se veliko čiste hrane tudi poje. Zato v šolski kuhinji skrbimo, da čisto hrano, ki ostane, ustrezno porabimo in recikliramo. Zastavljenega cilja nismo dosegli. Dosegli pa smo, da se v šoli pogovarjamo o problemih zavržene in odpadne hrane. Dosegli smo, da se učenci počasi začenjajo zavedati, da je hrana dobrina, ki nosi svojo zgodbo o vloženem delu, trudu in porabljeni energiji. Vendar pa, dokler bo hrana še zmeraj tako »lahko dostopna« (cenovno, raznovrstno, količinsko), problemi zavržene hrane ostajajo prisotni. Z otroki se je o tej problematiki potrebno še naprej pogovarjati in jim dajati dober zgled - le tako bodo vzpostavili spoštljiv odnos do hrane tudi sami. Učiteljica in organizatorka šolske prehrane: Petra Rusjan